1. Okolje ZN: Tretjina držav nima zakonsko določenih standardov kakovosti zunanjega zraka
Program Združenih narodov za okolje je v danes objavljenem poročilu o oceni navedel, da tretjina držav sveta ni sprejela nobenih pravno izvršljivih standardov kakovosti zunanjega (zunanjega) zraka. Kjer takšni zakoni in predpisi obstajajo, se ustrezni standardi zelo razlikujejo in so pogosto v nasprotju s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Poleg tega vsaj 31 % držav, ki so sposobne uvesti takšne standarde kakovosti zunanjega zraka, še ni sprejelo nobenih standardov.
Poročilo UNEP »Nadzor kakovosti zraka: prva globalna ocena zakonodaje o onesnaževanju zraka« je bilo objavljeno na predvečer mednarodnega dneva čistega zraka in modrega neba. Poročilo je pregledalo zakonodajo o kakovosti zraka 194 držav in Evropske unije ter preučilo vse vidike pravnega in institucionalnega okvira. Ocenilo je učinkovitost ustrezne zakonodaje pri zagotavljanju, da kakovost zraka ustreza standardom. Poročilo povzema ključne elemente, ki bi jih bilo treba vključiti v celovit model upravljanja kakovosti zraka, ki ga je treba upoštevati v nacionalni zakonodaji, in zagotavlja podlago za globalno pogodbo, ki spodbuja razvoj standardov kakovosti zunanjega zraka.
Zdravstvena grožnja
SZO je onesnaženost zraka opredelila kot edino okoljsko tveganje, ki predstavlja največjo grožnjo za zdravje ljudi. 92 % svetovnega prebivalstva živi na območjih, kjer raven onesnaženosti zraka presega varne meje. Med njimi so ženske, otroci in starejši v državah z nizkimi dohodki najbolj prizadeti. Nedavne študije so tudi pokazale, da lahko obstaja povezava med verjetnostjo nove okužbe s koronavirusom in onesnaženostjo zraka.
V poročilu je poudarjeno, da čeprav je SZO izdala smernice za kakovost okoljskega (zunanjega) zraka, ni usklajenega in enotnega pravnega okvira za izvajanje teh smernic. V vsaj 34 % držav kakovost zunanjega zraka še ni zakonsko zaščitena. Tudi v državah, ki so uvedle ustrezne zakone, je ustrezne standarde težko primerjati: 49 % držav sveta onesnaženost zraka v celoti opredeljuje kot grožnjo na prostem, geografska pokritost standardov kakovosti zraka se razlikuje, več kot polovica držav pa dovoljuje odstopanja od ustreznih standardov.
Dolga pot je pred nami
Poročilo je poudarilo, da je sistemska odgovornost za doseganje standardov kakovosti zraka na svetovni ravni prav tako zelo šibka – le 33 % držav je skladnost s kakovostjo zraka zakonsko obvezno. Spremljanje kakovosti zraka je ključnega pomena za ugotavljanje, ali so standardi izpolnjeni, vendar vsaj 37 % držav/regij nima zakonskih zahtev za spremljanje kakovosti zraka. Nenazadnje, čeprav onesnaženost zraka ne pozna meja, ima le 31 % držav pravne mehanizme za reševanje čezmejnega onesnaževanja zraka.
Inger Andersen, izvršna direktorica Programa Združenih narodov za okolje, je dejala: »Če ne bomo sprejeli nobenih ukrepov za zaustavitev in spremembo obstoječega stanja, ko onesnaženost zraka vsako leto povzroči 7 milijonov prezgodnjih smrti, se bo to število do leta 2050 morda povečalo za več kot 50 %.«
Poročilo poziva več držav k uvedbi strogih zakonov in predpisov o kakovosti zraka, vključno z vključitvijo ambicioznih standardov onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih in na prostem, izboljšanjem pravnih mehanizmov za spremljanje kakovosti zraka, povečanjem preglednosti, znatno okrepitvijo sistemov kazenskega pregona in izboljšanjem odzivov na nacionalne mehanizme usklajevanja politik in predpisov za čezmejno onesnaževanje zraka.
2. UNEP: Večina rabljenih avtomobilov, ki jih razvite države izvažajo v države v razvoju, onesnažujejo okolje
Poročilo, ki ga je danes objavil Program Združenih narodov za okolje, je poudarilo, da so milijoni rabljenih avtomobilov, kombijev in majhnih avtobusov, izvoženih iz Evrope, Združenih držav Amerike in Japonske v države v razvoju, običajno slabe kakovosti, kar ne vodi le do poslabšanja onesnaženosti zraka, temveč tudi ovira prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam. Poročilo poziva vse države, naj zapolnijo trenutne vrzeli v politikah, poenotijo minimalne standarde kakovosti za rabljene avtomobile in zagotovijo, da so uvoženi rabljeni avtomobili dovolj čisti in varni.
To poročilo z naslovom »Rabljeni avtomobili in okolje – globalni pregled rabljenih lahkih vozil: tok, obseg in predpisi« je prvo raziskovalno poročilo, ki je bilo kdaj objavljeno o svetovnem trgu rabljenih avtomobilov.
Poročilo kaže, da je bilo med letoma 2015 in 2018 po vsem svetu izvoženih skupno 14 milijonov rabljenih lahkih vozil. Od tega jih je 80 % šlo v države z nizkimi in srednjimi dohodki, več kot polovica pa v Afriko.
Izvršna direktorica UNEP Inger Andersen je dejala, da je čiščenje in reorganizacija svetovnega voznega parka glavna naloga za doseganje globalnih in lokalnih ciljev glede kakovosti zraka in podnebja. Z leti se je iz razvitih držav v države v razvoju izvozilo vedno več rabljenih avtomobilov, ker pa je trgovina s tem povezana večinoma neregulirana, večino izvoza predstavljajo onesnažujoča vozila.
Poudarila je, da je pomanjkanje učinkovitih standardov in predpisov glavni vzrok za odlaganje zapuščenih, onesnažujočih in nevarnih vozil. Razvite države morajo prenehati izvažati vozila, ki niso prestala lastnih okoljskih in varnostnih pregledov in niso več primerna za vožnjo po cestah, države uvoznice pa bi morale uvesti strožje standarde kakovosti.
Poročilo je poudarilo, da je hitra rast lastništva avtomobilov glavni dejavnik, ki povzroča onesnaževanje zraka in podnebne spremembe. Globalno gledano emisije ogljikovega dioksida, povezane z energijo, iz prometnega sektorja predstavljajo približno četrtino vseh svetovnih emisij. Natančneje, onesnaževala, kot so drobni delci (PM2,5) in dušikovi oksidi (NOx), ki jih oddajajo avtomobili, so glavni viri onesnaževanja zraka v mestih.
Poročilo temelji na poglobljeni analizi 146 držav in je ugotovilo, da imata dve tretjini držav "šibko" ali "zelo šibko" raven politik nadzora uvoza rabljenih avtomobilov.
V poročilu je bilo tudi poudarjeno, da lahko države, ki so uvedle nadzorne ukrepe (zlasti starost vozil in emisijske standarde) pri uvozu rabljenih avtomobilov, dobijo visokokakovostne rabljene avtomobile, vključno s hibridnimi in električnimi vozili, po dostopnih cenah.
Poročilo je pokazalo, da so v obdobju študije afriške države uvozile največ rabljenih avtomobilov (40 %), sledile so jim vzhodnoevropske države (24 %), azijsko-pacifiške države (15 %), države Bližnjega vzhoda (12 %) in latinskoameriške države (9 %).
Poročilo je poudarilo, da bodo slabši rabljeni avtomobili povzročili tudi več prometnih nesreč. Države, kot so Malavi, Nigerija, Zimbabve in Burundi, ki izvajajo "zelo šibke" ali "šibke" predpise o rabljenih avtomobilih, imajo prav tako veliko število smrtnih žrtev v cestnem prometu. V državah, ki so oblikovale in strogo izvajajo predpise o rabljenih avtomobilih, imajo domači vozni parki višji varnostni faktor in manj nesreč.
S podporo Sklada Združenih narodov za varnost v cestnem prometu in drugih agencij je UNEP spodbudil začetek nove pobude, namenjene uvedbi minimalnih standardov za rabljene avtomobile. Načrt se trenutno osredotoča predvsem na Afriko. Številne afriške države (vključno z Marokom, Alžirijo, Slonokoščeno obalo, Gano in Mauritiusom) so vzpostavile minimalne standarde kakovosti, številne druge države pa so pokazale zanimanje za pridružitev pobudi.
V poročilu je poudarjeno, da so potrebne dodatne raziskave za nadaljnjo opredelitev vpliva trgovine z rabljenimi vozili, vključno z vplivom težkih rabljenih vozil.
Čas objave: 25. oktober 2021